Prepoznavanje izgube sluha ni tako enostavno. Izguba sluha se običajno ne pojavi nenadoma, temveč se v naše življenje prikrade postopoma. Vedno težje razumemo govor in nekaterih zvokov preprosto ne zaznavamo več. Tudi za možgane je pomembno, da pravočasno poskrbimo za izgubo sluha.
Glasno poslušanje radia ali televizije kaže na slabše razumevanje govora.
Ljudje z izgubo sluha se radi pogovarjajo, vendar težko razumejo sogovornika (v hrupnem okolju).
Značilen znak izgube sluha je pogosto spraševanje, kaj je druga oseba pravkar povedala. Izogibajo se telefonskim pogovorom in se raje pogovarjajo iz oči v oči, saj lahko drugo osebo med govorjenjem gledajo in veliko povedanega razberejo z ustnic.
Na ulici, v naravi ali v pisarni je zdaj težko ali nemogoče slišati tipične vsakdanje zvoke, kot sta dež ali ptičje petje. Tudi to so možni znaki izgube sluha.
Vsakdo, ki se izogiba situacijam s hrupom v ozadju ali pogovoru z več ljudmi hkrati, predvsem zaradi večjega napora pri poslušanju in kognitivne obremenitve, bi lahko prav tako trpel za izgubo sluha.
Paradoksno so nekatere okvare sluha povezane s preobčutljivostjo na glasne zvoke, kar je še en možen znak, po katerem lahko prepoznamo izgubo sluha.
Ko se pojavi izguba sluha, so ljudje pogosto preobremenjeni. Ne počutijo se več varne, odzivajo se razdražljivo, jezno ali celo agresivno. Posledica tega je pogosto, da se izogibajo neposrednim soočenjem, na primer pogovorom v večjih skupinah, in se vedno bolj umikajo v osamo.
Čeprav se običajno zavedajo, da je nekaj narobe, tega ne pripišejo takoj izgubi sluha – ali pa tega nočejo priznati. Prej kot je izguba sluha prepoznana, bolje je za vse vpletene. Pravočasno ukrepanje namreč lahko prepreči napredovanje izgube sluha in bistveno izboljša kakovost življenja.
Slišati, a vedno slabše Veliko ljudi sploh ne opazi prvih znakov izgube sluha. Slabši sluh ne pomeni nujno, da slišite bolj tiho. Vsakdanje stvari nenadoma zvenijo drugače, kot da je vse okoli vas zamegljeno. Pri izgubi sluha se izgubijo določene frekvence in zvoki. Slišite le nepopolno in na primer „pisati“ postane „brisati“. Pogovorom je težko slediti. Veliko ljudi ima občutek, da oseba, s katero se pogovarjajo, nenadoma govori nerazločno.
