Neuroth Podcast "Moč sluha"

Pod vodstvom Ane Praznik bodo gostje z različnih področij, od znanih obrazov do uporabnikov slušnih aparatov, iskreno spregovorili o svojih izkušnjah, prvih znakih, dvomih, stigmi in trenutku, ko so se odločili poiskati pomoč. Skozi osebne zgodbe in strokovne poglede bomo iskali odgovore na vprašanja, ki se pojavijo, ko sluh ni več samoumeven. Kako prepoznati prve znake? Kako se sprijazniti s spremembo? Kako slušni aparat vpliva na vsakdan, odnose, delo, glasbo in kakovost življenja? Podcast nas opominja, da sluh ni le to, kar slišimo, temveč tudi način, kako ostajamo povezani z ljudmi, pogovori in trenutki, ki nam največ pomenijo. Predvsem pa odpira pomembno vprašanje, zakaj s testom sluha ni dobro predolgo odlašati in kako lahko prava pomoč, strokovna podpora ter sodobni slušni aparati v vsakdan ponovno prinesejo več jasnosti, samozavesti in sproščenosti.

Tretji gost podcasta je David Zupančič - zdravnik, pisatelj in avtor priljubljenih vsebin, ki skozi osebno zgodbo svoje babice odpira pomembno vprašanje: kako hitro lahko slabši sluh vpliva na odnose, pogovore in kakovost življenja.

David in njegova babica, ki jo je klical omi, sta dolga leta imela svoj ritual: redne telefonske pogovore, v katerih sta si pripovedovala, kako je minil teden. Potem pa so se pogovori začeli krajšati, babica se je začela umikati in izogibati daljšim temam. David je kot zdravnik sprva pomislil, da gre morda za začetek kognitivnega upada, a izkazalo se je, da je razlog veliko pogostejši – babica je slabše slišala.

V pogovoru z Ano Praznik David razmišlja o tem, zakaj sluh pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega, dokler se ne začne spreminjati, in zakaj je pri tem tako pomembna vloga svojcev. Slabši sluh namreč ne vpliva le na to, kaj slišimo, temveč tudi na to, kako sodelujemo v pogovorih, kako samozavestno ostajamo v družbi in kako povezani ostajamo z ljudmi okoli sebe.

Epizoda odpira tudi vprašanja preventive, stigme in pravočasnega ukrepanja. David poudarja, da lahko za sluh nekaj naredimo že prej: z izogibanjem ponavljajoči se izpostavljenosti hrupu, skrbjo za splošno zdravje in predvsem s tem, da prvih znakov ne spregledamo. Njegova zgodba nas opominja, da pregled sluha ni le skrb za zdravje, ampak tudi skrb za odnose.

Drugi gost podcasta je Mitja Čuš, strokovnjak za zaščito sluha pri podjetju Neuroth, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z vprašanjem, kako pomembno je, da za sluh poskrbimo pravočasno. V pogovoru z Ano Praznik spregovori o tem, kako hrup vpliva na naš sluh, kdaj je zaščita sluha potrebna in zakaj nanjo pogosto pomislimo šele takrat, ko so posledice že opazne.

Mitja poudarja, da je preventiva ključna, saj poškodovanega sluha ni mogoče povrniti. Zaščita sluha zato ni pomembna le za ljudi, ki delajo v hrupnem okolju, ampak tudi za glasbenike, obiskovalce koncertov, motoriste, športnike in vse, ki so pogosto izpostavljeni glasnim zvokom. V podcastu predstavi tudi različne možnosti zaščite sluha ter razloži, zakaj je pomembno, da je ta prilagojena posamezniku in njegovemu načinu življenja.

Del pogovora je namenjen tudi projektu semafor hrupa, ki ga je Neuroth predal že dvema osnovnima šolama. Namen projekta je otroke že zgodaj učiti, kako pomembno je prepoznati hrup, razumeti njegov vpliv in varovati svoj sluh. S tem Neuroth krepi preventivno ozaveščanje že pri najmlajših, projekt pa bo nadaljeval tudi v prihodnje.

Prvi gost podcasta je glasbenik Dare Kaurič, ki se je tudi sam soočil s poslabšanjem sluha. Prve spremembe je začel opažati že pred leti, ko je bil pogosto izpostavljen hrupnemu delovnemu okolju, še preden je glasba postala njegovo osrednje delo. Sprva je mislil, da bo občutek popačenega zvoka minil sam od sebe, a so mu vsakdanje situacije pokazale, da težava ni več zanemarljiva. Doma je vse pogosteje narobe slišal vprašanja, težje zaznaval nekatere zvoke, na pregledu pa izvedel, da slabše sliši predvsem višje frekvence, med drugim ženske in otroške glasove. Danes uporablja slušne aparate, ki so mu ponovno prinesli jasnejši zvok in lažje sporazumevanje, tako v vsakdanjem življenju kot v glasbi. Dare v pogovoru iskreno pove, da pri uporabi slušnih aparatov ni imel predsodkov, poudarja pa, da je pomembno biti potrpežljiv. Aparat je treba pravilno nastaviti, mu dati priložnost in telesu omogočiti, da se privadi na novo izkušnjo poslušanja. Njegovo sporočilo je preprosto: ko opazimo, da nečesa več ne slišimo dobro, je najbolje čim prej poiskati strokovno pomoč.