Neuroth Podcast "Moč sluha"

Pod vodstvom Ane Praznik bodo gostje z različnih področij, od znanih obrazov do uporabnikov slušnih aparatov, iskreno spregovorili o svojih izkušnjah, prvih znakih, dvomih, stigmi in trenutku, ko so se odločili poiskati pomoč. Skozi osebne zgodbe in strokovne poglede bomo iskali odgovore na vprašanja, ki se pojavijo, ko sluh ni več samoumeven. Kako prepoznati prve znake? Kako se sprijazniti s spremembo? Kako slušni aparat vpliva na vsakdan, odnose, delo, glasbo in kakovost življenja? Podcast nas opominja, da sluh ni le to, kar slišimo, temveč tudi način, kako ostajamo povezani z ljudmi, pogovori in trenutki, ki nam največ pomenijo. Predvsem pa odpira pomembno vprašanje, zakaj s testom sluha ni dobro predolgo odlašati in kako lahko prava pomoč, strokovna podpora ter sodobni slušni aparati v vsakdan ponovno prinesejo več jasnosti, samozavesti in sproščenosti.

Tretji gost podcasta je David Zupančič - zdravnik, pisatelj in avtor priljubljenih vsebin, ki skozi osebno zgodbo svoje babice odpira pomembno vprašanje: kako hitro lahko slabši sluh vpliva na odnose, pogovore in kakovost življenja.

David in njegova babica, ki jo je klical omi, sta dolga leta imela svoj ritual: redne telefonske pogovore, v katerih sta si pripovedovala, kako je minil teden. Potem pa so se pogovori začeli krajšati, babica se je začela umikati in izogibati daljšim temam. David je kot zdravnik sprva pomislil, da gre morda za začetek kognitivnega upada, a izkazalo se je, da je razlog veliko pogostejši – babica je slabše slišala.

V pogovoru z Ano Praznik David razmišlja o tem, zakaj sluh pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega, dokler se ne začne spreminjati, in zakaj je pri tem tako pomembna vloga svojcev. Slabši sluh namreč ne vpliva le na to, kaj slišimo, temveč tudi na to, kako sodelujemo v pogovorih, kako samozavestno ostajamo v družbi in kako povezani ostajamo z ljudmi okoli sebe.

Epizoda odpira tudi vprašanja preventive, stigme in pravočasnega ukrepanja. David poudarja, da lahko za sluh nekaj naredimo že prej: z izogibanjem ponavljajoči se izpostavljenosti hrupu, skrbjo za splošno zdravje in predvsem s tem, da prvih znakov ne spregledamo. Njegova zgodba nas opominja, da pregled sluha ni le skrb za zdravje, ampak tudi skrb za odnose.

Drugi gost podcasta je Mitja Čuš, strokovnjak za zaščito sluha pri podjetju Neuroth, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z vprašanjem, kako pomembno je, da za sluh poskrbimo pravočasno. V pogovoru z Ano Praznik spregovori o tem, kako hrup vpliva na naš sluh, kdaj je zaščita sluha potrebna in zakaj nanjo pogosto pomislimo šele takrat, ko so posledice že opazne.

Mitja poudarja, da je preventiva ključna, saj poškodovanega sluha ni mogoče povrniti. Zaščita sluha zato ni pomembna le za ljudi, ki delajo v hrupnem okolju, ampak tudi za glasbenike, obiskovalce koncertov, motoriste, športnike in vse, ki so pogosto izpostavljeni glasnim zvokom. V podcastu predstavi tudi različne možnosti zaščite sluha ter razloži, zakaj je pomembno, da je ta prilagojena posamezniku in njegovemu načinu življenja.

Del pogovora je namenjen tudi projektu semafor hrupa, ki ga je Neuroth predal že dvema osnovnima šolama. Namen projekta je otroke že zgodaj učiti, kako pomembno je prepoznati hrup, razumeti njegov vpliv in varovati svoj sluh. S tem Neuroth krepi preventivno ozaveščanje že pri najmlajših, projekt pa bo nadaljeval tudi v prihodnje.

Prvi gost podcasta je glasbenik Dare Kaurič, ki se je tudi sam soočil s poslabšanjem sluha. Prve spremembe je začel opažati že pred leti, ko je bil pogosto izpostavljen hrupnemu delovnemu okolju, še preden je glasba postala njegovo osrednje delo. Sprva je mislil, da bo občutek popačenega zvoka minil sam od sebe, a so mu vsakdanje situacije pokazale, da težava ni več zanemarljiva. Doma je vse pogosteje narobe slišal vprašanja, težje zaznaval nekatere zvoke, na pregledu pa izvedel, da slabše sliši predvsem višje frekvence, med drugim ženske in otroške glasove. Danes uporablja slušne aparate, ki so mu ponovno prinesli jasnejši zvok in lažje sporazumevanje, tako v vsakdanjem življenju kot v glasbi. Dare v pogovoru iskreno pove, da pri uporabi slušnih aparatov ni imel predsodkov, poudarja pa, da je pomembno biti potrpežljiv. Aparat je treba pravilno nastaviti, mu dati priložnost in telesu omogočiti, da se privadi na novo izkušnjo poslušanja. Njegovo sporočilo je preprosto: ko opazimo, da nečesa več ne slišimo dobro, je najbolje čim prej poiskati strokovno pomoč.

Četrta gostja podcasta je Izabela Juriševič, ki je gluha od zgodnjega otroštva. Da ne sliši, so ugotovili pri njenih dveh letih, kasneje pa so ji povedali tudi, da najverjetneje nikoli ne bo govorila. A Izabelina zgodba je zgodba o vztrajnosti, sprejemanju in življenju brez sramu.

Kljub popolni izgubi sluha je odraščala kot odprta, zgovorna in samozavestna oseba. Njeni starši njene gluhote niso skrivali, temveč so jo vzgajali enakovredno in jo spodbujali, da vedno pove, kadar potrebuje pomoč. Sama poudarja, da je nikoli ni bilo sram, da je gluha, čeprav je morala za marsikaj vložiti več truda kot drugi. Uspešno je zaključila študij na Fakulteti za socialno delo, danes pa je tudi mama dveh otrok.

Pri 21 letih se je odločila za operacijo polževega vsadka, saj na fakulteti ni več mogla slediti vsebini tako, kot bi si želela. Ta odločitev ji je bistveno izboljšala kakovost življenja. V pogovoru z Ano Praznik spregovori tudi o znakovnem jeziku, komunikaciji z otrokoma, sprejemanju drugačnosti in o tem, zakaj se ji zdi ozaveščanje o gluhoti tako pomembno.

Njena zgodba opominja, da sluh ni edini način komunikacije, da pomoč ni znak šibkosti in da lahko tudi z gluhoto živiš polno, samozavestno in povezano življenje.

Gost petega podcasta Moč sluha je Branko Črepinšek, uspešen podjetnik, humanitarec in zagovornik ozaveščanja o naglušnosti, ki kljub le približno 13 % preostalega sluha živi izjemno aktivno in uspešno življenje. Slušne aparate uporablja že okoli 40 let, njegova zgodba pa dokazuje, kako pomembni so pravočasna pomoč, sprejemanje naglušnosti in pozitiven pogled na življenjske izzive.

Da slabše sliši, so ugotovili pri njegovih devetih letih, ko je učiteljica opazila, da pogosto ne razume vprašanj. Takrat je izvedel, da je naglušen, vendar se je kot otrok uporabi slušnega aparata precej upiral, tudi zaradi zbadanja vrstnikov. Šele kasneje, ko se je izobraževal ob delu, je spoznal, da brez ustrezne pomoči ne bo šlo. Najprej se je odločil za slušni aparat na enem ušesu, leto kasneje pa še na drugem. Ta odločitev mu je močno olajšala vsakdan in ponovno približala številne zvoke, ki jih prej sploh ni zaznaval. Kot poudarja, se je treba tudi na slušne aparate navaditi, saj z njimi ponovno odkrivamo zvoke, ki smo jih morda že dolgo pogrešali.

Danes Branko uspešno vodi podjetje Utež d.o.o. in dokazuje, da naglušnost ni ovira za uspešno poslovno pot. V pogovoru z Ano Praznik iskreno spregovori o izzivih pri komunikaciji, predvsem o razliki med tem, da besede slišimo, in tem, da jih tudi pravilno razumemo. Ko se mu je leta 2017 sluh še dodatno poslabšal, je moral nekatere vsakodnevne situacije prilagoditi svojim potrebam. Pri tem mu pomagajo sodelavci, sodobna tehnologija in predvsem njegova pozitivna naravnanost, saj, kot pravi sam, težav ne vidi kot problemov, temveč kot izzive.

Pomemben del pogovora je namenjen tudi stigmi, ki še vedno spremlja naglušnost. Branko opozarja, da ljudje slabši sluh pogosto dojemajo povsem drugače kot slabši vid, čeprav gre v obeh primerih za zdravstveno težavo. Naglušnost opisuje kot nevidno invalidnost, zaradi katere lahko hitro pride do nesporazumov in napačnih sodb. Prav zato se veliko posveča ozaveščanju in pogovorom z ljudmi, ki odlašajo z uporabo slušnih aparatov. S svojimi izkušnjami jih spodbuja, da sprejmejo pomoč in si omogočijo kakovostnejše življenje.

V podcastu spregovori tudi o velikem tehnološkem napredku slušnih aparatov, ki danes omogočajo povezovanje s telefoni, televizijo in drugimi napravami ter bistveno olajšajo vsakodnevno komunikacijo. Njegovo sporočilo mladim in starejšim, ki opažajo težave s sluhom, pa je preprosto: ne odlašajte s pregledom sluha. Pravočasno ukrepanje lahko pomeni veliko razliko v kakovosti življenja, odnosih in samozavesti.