Zakaj je tišina zdravilna?

Na temo tišine in hrupa smo že objavili nekaj člankov, v katerih poročamo o vplivih na naše zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) hrup uvršča med največje nevarnosti sodobne družbe. Kaj lahko storimo za rešitev te težave? Našim ušesom in naši psihi privoščimo dovolj obdobij miru. Tišina je torej nekakšen krajši dopust za naša čutila in nam nudi potrebno okrevanje.

Tišina pomeni zmanjšanje stresa

Naša ušesa so alarmni sistem našega telesa. Ob nepričakovanih zvokih ali »nevarnosti« se izločajo stresni hormoni, imenovani adrenalin, noradrenalin in kortizol. Odvisno od tega, kako navajeni smo trenutne zvočne kulise, so naša ušesa podvržena določeni obliki trajnega stresa. Navsezadnje morajo neprestano obdelovati vse zvoke. Če se izloči posebej veliko stresnih hormonov, to seveda vpliva na naše zdravje. Tišina lahko to prepreči, saj ušesom omogoči potreben odmor in celo ublaži stranske učinke dolgotrajnega stresa. Sem sodijo na primer motnje prebave, bolečine v hrbtu, težave s spanjem in migrena.

Tišina povečuje našo produktivnost in zbranost

Sposobnost učenja je najpomembnejša lastnost številnih milijard živčnih celic naših možganov. Raziskava celo imenujejo naše možgane za najbolj kompleksen organ, kar jih obstaja. Naša miselna naprava je sicer boljša v tem, da obdeluje podatke, kot pa v njihovem shranjevanju. To pomeni, da lahko sprejme le določeno količino informacij. Po tem potrebuje ustrezno dolgo obdobje za regeneracijo, v katerem v idealnem primeru vlada tišina. Na ta način damo svojemu telesu priložnost, da obdela vtise, in naša sposobnost sprejemanja informacij se ponovno poveča.

Naši možgani v stanju mirovanja

V skoraj popolni tišini lahko naši možgani aktivirajo določene regije, ki jih imenujemo mreža za stanje mirovanja. To je mogoče le, če ne zaznavamo nobenih zvokov, ki bi nas lahko motili. Če se nahajamo v ustrezno mirnem slušnem okolju, se spodbudita naša zbranost in učinkovitost. Lahko dostopamo do več možganske zmogljivosti. Raziskovalci so celo ugotovili, da pri pravi meri tišine nastajajo nove celice. Hipokampus, možganska regija, ki je odgovorna za našo sposobnost učenja, se zaradi tišine trajnostno spremeni.

Ustvarjalnost, tišina in samorefleksija

Naši možgani si odpočijejo, kadar jim namenimo trenutke tišine. To nam omogoča, da bolje razumemo povezave ter na nov, ustvarjalen način povežemo ideje, spomine in misli. Ker svojim možganom damo prostor, ne da bi jih obremenjevali z novimi informacijami, lahko vse svoje kapacitete usmerijo v to. S tem imamo tudi priložnost za samorefleksijo. Z dovolj počitka lažje predelamo določene dogodke in sprejemamo odločitve.

Zakaj se moramo navaditi na tišino

Čeprav je tišina zelo koristna in zdrava, je pogosto nismo več vajeni. Radio, glasbo in televizijo uporabljamo kot zvočno ozadje, da se zamotimo. Poleg zgolj navade ima lahko odpor do tišine še številne druge razloge. Želja po odvračanju je eden izmed njih. Da bi si privoščili nekaj miru, ni treba vložiti veliko truda. Že nekaj minut lahko naredi majhne čudeže, če se jim uspemo nekoliko prepustiti. Idealna mešanica med zvočnim ozadjem in tišino je sicer dve tretjini proti eni tretjini. Če eno tretjino svojega časa preživimo v primerjalno mirnem okolju, svojim ušesom že privoščimo zaslužen oddih.