Kaj je v resnici surfersko uho?


Surfersko uho oz. eksostoza ušesnega kanala nastane predvsem takrat, ko so naša ušesa pogosto v stiku z vetrom in hladno vodo. Zato je ime »surfersko uho« zelo primerno. Dejansko gre za kostne izrastke, ki se tvorijo v ušesu. Da bi preprečili surfersko uho, potrebujemo na srečo le ustrezno zaščito, da ostanejo naša ušesa čista in suha.
Na kratko povedano gre pri eksostozi ušesnega kanala za lokalno razrast kosti v ušesnem kanalu. Pri pogostem stiku z vetrom in vodo, kot je to značilno pri deskanju, se razdraži pokostnica. To velja za vzrok za kostne izrastke. Notranje uho razvije majhne, izboklinam podobne kostne tvorbe, da bi bilo zaščiteno pred zunanjimi vplivi. Tanka koža v notranjem ušesu nazadnje ne zadošča za ustrezno zaščito. Sama kostna izrastlina ni maligna, vendar se lahko nastala zožitev slušnega kanala razvije v težavo. To povzroči nastanek pregrad v ušesu. Kožni delci, voda in ušesno maslo ne morejo več odtekati – kar predstavlja idealno gojišče za bakterije.
Seveda vsi vodni športi načeloma predstavljajo tveganje za plavalčevo uho ali surfersko uho. Vsaj, če ne uporabljamo ustrezne zaščite sluha. Vendar so prav deskarji in deskarke še posebej nagnjeni k eksostozi ušesnega kanala. Razlog za to je med drugim temperatura vode. Če je temperatura nižja od 19 °C, se tveganje poveča za šestkrat. Kombinacija vode v ušesu in močnega vetra, ki mu je človek izpostavljen med deskanjem, je torej ključnega pomena. Ker je običajno ena stran glave posebej močno izpostavljena vetru, so izrastki pogosto različno izraženi v obeh ušesih. Poleg tega pri deskanju obstaja tako imenovani line-up. Medtem ko čakamo, da bomo lahko uživali v deskanju na valovih, je ena stran obrnjena proti valu. Seveda je tudi to uho bolj prizadeto.
Kdor se le občasno ukvarja z vodnimi športi, mu za surfersko uho ni treba skrbeti. Študije domnevajo, da je potrebnih približno deset let oz. 3000 ur deskanja, da se razvijejo eksostoze ušesnega kanala. Profesionalni/-e športniki/-ce in starejše osebe so načeloma pogosteje prizadeti. Kot povprečna starost se šteje obdobje od sredine tridesetih do konca štiridesetih let. Kljub temu ne smo biti lahkomiselni. Pri ljubiteljih/-cah vodnih športov je pogostejše plavalčevo uho (imenovano tudi otitis externa). To v nekaterih primerih povzroči vnetje zunanjega ušesnega kanala, ki lahko prav tako nastane zaradi vode v ušesu. Tukaj onesnaženje vode povzroči okužbo, ki lahko prizadene tudi bobnič. Tudi pri plavalčevem ušesu je uho razdraženo, simptomi pa so podobni vnetju srednjega ušesa. Vendar pa obstaja nekaj razlik v primerjavi s surferskim ušesom.
Tako eksostoza ušesnega kanala kot tudi otitis externa imata podobne simptome. Surfersko uho je pri tem nekoliko resnejše in pogosto zahteva operativno zdravljenje. Začne se z žuborečimi, pokajočimi ali zvonečimi zvoki v ušesu. To se nato občuti tudi tako, kot da bi bil uho zamašeno ali zatesnjeno. Zaradi povečanja kosti voda ne more sama odtekati, kar lahko povzroči okužbe. Kronična vnetja ali tinitus lahko prav tako spadajo med simptome. Surfersko uho lahko v določenih primerih povzroči tudi izgubo sluha ali gluhost, saj je ušesni kanal blokiran in zvoki ne morejo več nemoteno prehajati.
Prvi korak je vedno pregled pri specialistu/-ki ORL. Najprej je treba ugotoviti, ali gre res za eksostoze ušesnega kanala. Če so ušesni kanali zamašeni zaradi kostnih izrastkov in ušesnega masla, je treba surfersko uho zdraviti operativno, da bi preprečili okvaro sluha in vnetja. Po postavitvi diagnoze in prvi preiskavi pacienta napotijo k specialistu/-ki za kirurgijo ušes. S svedrom se kostne strukture odstranijo v splošni anesteziji. V določenih primerih lahko to povzroči tinitus, saj se zvok vrtalnika prenese v notranje uho. Prav tako se lahko pojavi brazgotinjenje v ušesnih kanalih. Eksostoze lahko tudi ponovno zrastejo. Preprečevanje in preventiva sta zato ključnega pomena.
Tisto, kar zveni dramatično, je mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Torej ni nobenega razloga, da bi se izogibali priljubljenemu vodnemu športu. Ključni vidik pri preventivi je zavedanje o surferskem ušesu. Deskarji in deskarke lahko brez skrbi uživajo v svojem konjičku z neoprenskimi kapami in ustrezno zaščito za ušesa. Z zaščito voda ostane stran od ušes – priporočljiva je seveda prilagojena zaščita sluha, ki je posebej primerna za vodne športe. Prav temu samo namenjene otoplastike iz najrazličnejših materialov. Če voda kljub temu pride v ušesa, jih je treba pravilno posušiti. Vatirane palčke pri tem niso primerna metoda, saj lahko povzročijo poškodbe. Namesto tega se priporoča uporaba brisače in previdno iztresanje vode. Če to ne zadostuje, se moramo obrniti na specialista/-ko ORL.
Zaščita sluha ni potrebna le v hrupnih okoljih. Tudi pri vodnih športih so priporočljivi ustrezni zaščitni ukrepi. Svetujemo vam in vas podpiramo v okviru neobveznega posvetovalnega pogovora.