Hrup in nosečnost
Velika izpostavljenost hrupu ne koristi nikomur. Posebej občutljivo pa se na hrup odzovejo nosečnice in dojenčki. Ugotovili smo, katera tveganja prinaša stalna izpostavljenost hrupu in ali je ta škodljiva za mater in otroka.
O hrupu govorimo takrat, ko je zvok zaznan kot moteč. Kdaj do tega pride, je odvisno od posameznika in se razlikuje od zvoka do zvoka. Prag bolečine leži približno pri 130 decibelih (dB), vendar so že pri vrednosti 110 dB zvoki zaznani kot neprijetni – to ustreza približno ravni v diskotekah ali pri uporabi udarnega vrtalnika. Ob vzletih letal ali na nekaterih koncertih se doseže raven do 120 dB. Načeloma je mogoče s pomočjo ravni zvočnega tlaka (izraženega v decibelih) izmeriti, kdaj postanejo toni škodljivi za človeški sluh.
Bolezni zaradi prekomernega hrupa
Hrup lahko povzroči bolezni. Ob dolgotrajni obremenitvi velja hrup že od 85 dB dalje za zdravstveno tveganje (80 do 100 dB dosežejo mimo vozeči tovornjaki, motorne žage ali kotni brusilniki). V prvi vrsti so prizadeta ušesa, treba pa je računati tudi z drugimi zdravstvenimi težavami, kot so visok krvni tlak, motnje koncentracije in spanja, ki oslabijo imunski sistem.
Matere morajo biti zaščitene pred hrupom
Dejstvo, da so nosečnice in dojenčki še posebej občutljivi na hrup, ne preseneča. V skladu z Zakonom o varstvu materinstva je določeno, da morajo delodajalci/-ke med »nevarnosti za varnost in zdravje nosečnic in doječih mater ter njihov vpliv na nosečnost ali dojenje« upoštevati tudi stalni delovni hrup. Po Zakonu o varovanju delavcev velja hrup od 80 dB dalje za škodljiv za moč sluha. Delodajalci/-ke morajo od te izmerjene vrednosti dalje zagotoviti zaščito sluha, od 85 dB dalje pa jo morajo delavci/-ke tudi uporabljati.
Švedska študija: Delovni hrup ogroža sluh otroka
Po študiji Karolinskega inštituta v Stockholmu obstaja možna povezava med poklicnim hrupom med nosečnostjo in močjo sluha lastnega otroka. Podatki kažejo, da je bilo tveganje za okvaro sluha za 80 odstotkov višje pri tistih otrocih, katerih matere so bile med nosečnostjo izpostavljene močnemu hrupu, v primerjavi s tistimi, ki so devet mesecev preživele v mirnem okolju.
Štirje najpogostejši poklici v skupini z največjo izpostavljenostjo hrupu so bili poklicni glasbeniki/-ce, tesarji/-ke, obdelovalci/-ke lesa in mesarji/-ke. Švedski raziskovalci/-ke priporočajo, da se ženske med nosečnostjo izogibajo ravnem hrupa nad 80 dB. Učinki hrupa v prostem času, kot je glasna glasba na rock koncertih, v navedeni študiji niso bili raziskani. Pri prostočasnih dejavnostih smo hrupu sicer izpostavljeni običajno za bistveno krajši čas kot na primer v glasnem delovnem okolju, vendar so lahko posledice prav tako resne.
Slušalke na trebuh – dobra ideja?
Dokazano je torej, da so glasni zvoki, ki dolgotrajno delujejo na plod, škodljivi za njegov sluh. Sem spada tudi glasna glasba, ki prek slušalk prodira skozi trebušno steno do otroka (po podatkih SZO je nastavitev glasnosti predvajane glasbe običajno med 75 in 105 dB). Plod dejansko že v četrtem mesecu nosečnosti zaznava zvoke.
»Natančno opredeliti učinke hrupa pa je težko,« pravi Veronika Schöpf, nevroznanstvenica na Univerzi Karla in Franca v Gradcu. Prenos zvočnih valov poteka v plodovnici podobno kot ga poznamo iz podvodnega okolja. Glede na teden nosečnosti se sluhovodi ploda odzovejo različno. Strahu, da bi glasba zmerne glasnosti iz materinega okolja prebudila dojenčka, pa ni treba imeti: Po besedah Schöpfove je v maternici preglasno, da bi zbudilo nerojenega otroka – kajti: materini organi povzročajo izjemno veliko hrupa v neposredni bližini dojenčka.
Klasična glasba za plod
Kaj pa če nerojenemu otroku – poudarek na prenatalni spodbudi – občasno zavrtimo Mozarta? Študija Univerze v Washingtonu navaja, da poslušanje klasične glasbe spodbuja razvoj govora pri malčkih. Ali ne bi bilo potem smiselno ploda že v maternici izpostaviti klasični glasbi? Ali se otrok v tej fazi ne more naučiti pomembnih stvari, ki jih je pozneje težko nadoknaditi? »Ne, inteligence otroka zelo verjetno ni mogoče razvijati že med nosečnostjo z usmerjenimi slušnimi dražljaji,« pravi nevroznanstvenica Schöpf. Študija Univerze na Dunaju, ki jo je vodil raziskovalec inteligenčnega količnika Jakob Pietschnig, prav tako ovrže povezavo med inteligenco in poslušanjem klasične glasbe.
Ali je glasba med nosečnostjo na splošno dobra?
Seveda ni prepovedano poslušati glasbo, ki je nosečnici všeč in jo sprošča. »Ali je Mozart boljši od Rammsteina, je stvar posameznikovega pogleda,« pravi strokovnjakinja. Z vidika otrokovega zdravja poslušanje glasbe ne bi smelo potekati v diskoteki ali koncertni dvorani – prav tako ne preko slušalk, pritrjenih na trebušno steno. Če se mati ob poslušanju glasbe pri zmerni glasnosti počuti dobro, se ob tem sproščajo pomembni hormoni sreče. Ti hormoni sreče dosežejo tudi plod, zato se bo dobro počutil tudi dojenček.